video

Ankaran,  22. aprila 2021

Zbrali smo se, da počastimo 27. april, dan upora proti okupatorju. Slovesni obeležitvi 80. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda smo se zaradi izrednih razmer morali odpovedati, nikakor pa se ne želimo odreči ohranjanju spomina na ta prelomni dogodek in obrambi njegovega pomena.

26. in ne 27. aprila je bila v Vidmarjevi vili v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 preimenovana v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Bil je to sestanek predstavnikov političnih grupacij in civilnih gibanj – komunistov, krščanskih socialistov, Sokolov, kulturnih delavcev…, ki simbolizira idejo združevanja različnosti v enotnem uporu proti nemškemu imperializmu, predvsem proti fašizmu, okupaciji, težnji po razkosanju in podreditvi malega slovanskega naroda. S tem dejanjem se začenjajo priprave na aktiven odpor, kjer je eno od najbolj vidnih vlog odigral prav človek, pred čigar spomenikom stojimo – Aleš Bebler - Primož. Zaradi svojih bogatih izkušenj iz državljanske vojne v Španiji in edini vojaški izvedenec v skupini je postavljen za načelnika štaba Vrhovnega poveljstva partizanskih enot. Zato ga v Ljubljani srečamo med ustanovitelji III. grupe partizanskih odredov, na Dolenjskem in Kočevskem Gubčeve in Cankarjeve brigade, na Primorskem pa NOS za mobilizacijo vsega odraslega prebivalstva in priključitve Primorske Jugoslaviji. Prav taki kot on so s svojimi izkušnjami, znanjem in odločnostjo goloroke skupinice upornikov v štirih težkih letih spremenili v organizirano in od protifašistične mednarodne koalicije priznano vojaško silo.   

Razprave o dejanju  ustanovitve OF, njeni vlogi v NOB, sam NOB in povojni dogodki polnijo časopisne stolpce in burijo duhove razdeljenega slovenstva že vrsto let in še zlasti v času, ko bi se morali jasno zavedati soodvisnosti dogajanj v naši preteklosti. Olja na ogenj zanikanja in potvorb danes priliva zlasti desnica in del slovenske javnosti, ki si, tudi ob prišepetavanju SKC, prizadeva za opravičevanje izdajstva, sramotne kolaboracije, za rehabilitacijo delovanja cerkvenega vodstva in fašističnih pomagačev. 

Nekaj je nesporno dejstvo :

Tistega usodnega aprila 1941 so se zavedni slovenski politični in kulturni delavci različnih nazorov in usmeritev zavedeli brezizhodnega položaja, v katerem se je znašel slovenski narod. Upreti se tujcu in obraniti svoje meje je bila rešilna misel, ki jih je podžgala k poenotenemu delovanju – organiziranemu odporu. Brez boja in številnih žrtev in odrekanj bi po štirih letih ne mogli slaviti zmage, na mirovnih pogajanjih naši predstavniki ne  bi sedeli na strani zmagovalnih zaveznikov in verjetno tudi 50 let kasneje ne bi imeli česa osamosvajati. Ustanovitev OF je bila zato državotvorno dejanje, pomemben mejnik v izgradnji samostojne države slovenskega naroda. Lahko obžalujemo stranpoti in usodne zmote, ki so se dogajale v vihri vojne in revolucionarnem dogajanju, ki jo je spremljalo in ji sledilo, a pomena tega dejanja to ne zmanjša niti za kanček. Veseli smo pravzaprav lahko, da je Osvobodilni fronti kljub nasilju okupatorjev in delovanju domačih nasprotnikov uspelo uresničiti njene jasno začrtane cilje.

Priklonimo se torej spominu na ustanovitelje OF, borce, civiliste, žrtve vojne ujme in vse, ki so to zmago pomagali udejaniti. Nam pa ostaja obljuba ohranjati spomin nanje ter širiti resnico o izbojevani zmagi.