Se je Zorina pot po primorskih krajih iztekla na Bazovici?
Kar je bilo zamišljeno kot dogodek v počastitev 100. obletnice rojstva primorske aktivistke OF Zore Perello Godina za občinstvo v Ankaranu, je zaživelo svoje življenje in preraslo v globoko, s čustvi prežeto doživetje, ki je pritegnilo pozornost občinstva v številnih primorskih krajih na obeh straneh meje.
Mladi igralci, zbrani iz obalnih osnovnih in srednjih šol, so se z bolj izkušeno kulturno ustvarjalko pod profesionalnim režijskim vodstvom zlili v ekipo, ki je s svojo predstavitvijo navdušila in ganila občinstvo že v šestih krajih: po Ankaranu, Hrpeljah, Boljuncu, Ilirski Bistrici in Svetem Antonu v nedeljo 4. februarja še na priredtvi v počastitev dneva spomina na holokavst v nabito polni dvorani Kulturnega društva Lipa v Bazovici - svetem kraju protifašističnega odpora slovenskega naroda. Povpraševanje pa še kar ne neha, še od marsikje bi želeli doživeti to pripoved. Tudi ustvarjalci se še ne želijo posloviti od Zore in drug od drugega. Upati je le, da jim bo ob številnih obveznostih uspelo najti čas in organizacijske zmožnosti za še kakšen nastop.
Tudi v Bazovici nas je s plakata, ki je vabil v dvorano, pozdravil nasmejani obraz mlade aktivistke.
K ustvarjanju vzdušja so prispevali zvoki harmonike ter ubrani glasovi učenk in učencev Osnovne šole Trubar - Kajuh.
Predsednik društva Lipa Karlo Ražem - Karleto je v tehtnem nagovoru življenje in stremljenja mlade Zore povezal z današnjimi dogajanji v svetu in našem (čezmejnem) okolju.
Od prvih nastopov sta fanta še malo zrasla in se precej otresla začetne negotovosti.
Glasbeni vložki so bili namenjeni sprostitvi napetosti, a so kot samostojni delčki predstave izzvali spontan aplavz.
Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička.
Ob peti ponovitvi je vlogo odrasle Zore prevzela Taša Bornšek, saj je Lea Kranjec medtem šolske klopi že zamenjala za univerzitetne predavalnice. Tipajoči koraki zbliževanja med Zoro in kasnejšim možem Vojem Godino.
Prizori fašističnega nasilja so bili prepričljivi, dopolnjevala pa jih je tudi doživeta pripoved Tjaše Ruzier kot Zorine mame.
Na zadnji poti. Je slutila kam gre?
Enako kot Ana Frank, je tudi Zora Perello trpljenju in bolezni podlegla, ko so na evropskih bojiščih zavezniške čete že lomile še zadnji odpor nacističnih oblasti.
Trpljenje mame Pavle ob izgubi hčerke je simbolično prikazano v zadnjih prizorih.
Še poklon občinstvu ...
... in zahvala pobudnice dramatizacije, takrat predsednice Združenja protifašistov, borcev za vrenote NOB in veteranov Ankaran, Darinke Vovk gostiteljem ter ustvarjalcem in mladim izvajalcem.
Neda Zorman (scenarij po knjigi Zora novinarke Lide Turk), Samanta Kobal (režija), Elvin Marsič (luč in zvok), Aurora Rakar (kitara, mentor Boštjan Andrejc), Ivana Jelaš in Nea Krbavac (vokal, mentorica Maja Cilenšek), prof. Tjaša Ruzzier (mama Pavla), Anja Sukič (mala Zora), Taša Bornšek (odrasla Zora), Valentina Prodan (Rajka), Klemen Ivan Romih (oče Perello, Pinko Tomažič), Jan Dariž (Albin Godina - Vojo), Matevž Gregorič (Stanko Vuk)
Dogodek je bil v krajšem prispevku predstavljen tudi v regionalnem programu RAI