Kot še nikdar doslej lepo pomladansko vreme nas je na dan upora proti okupatorju dočakalo na prireditvenem prostoru pri sv. Katarini na sedaj že tradicionalni proslavi ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Po scenariju Nede Zorman in ob njenem povezovanju v celoto so se pred (žal manj številčnim  kot kdaj prej na tovrstnih dogodkih) občinstvom zvrstili govorniki, moška pevska skupina ter gimnazijka, učenke in učenci Osnovne šole Ankaran v vlogi recitatork in članov otroškega pevskega zbora.   

Pevska skupina pod vodstvom Vladislava Korošca je prireditev začela protokolarno s kitico Prešernove Zdravljice, državne himne Republike Slovenije.

Neda Zorman je k mikrofonu najprej vabila govornike.

V imenu Združenja antifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Ankaran kot organizatorja je zbrane najprej nagovoril njegov predsednik Jadran Pišot. Veličino in nujnost upora je povezal z nevarnostmi, ki smo jim izpostavljeni v danšnjem svetu, in s tem aktualiziral vrednote, na temelju katerih je delovala Osvobodilna fronta kot vodilna sila upora.

Čeprav nekoliko presenečen, se je vabilu k mikrofonu odzval tudi župan Gregor Strmčnik. V njemu lastnem slogu je poudaril pomen ohranjanja vrednot, ki so v njenem delovanju vodile Osvobodilno fronto in ob tem pohvalil vključevanje mladih v ta prizadevanja. Obšel ni niti aktualnih razmer v slovenski družbi in negotovosti glede nadaljnjega razvoja po nedavnih volitvah poslancev v Državni zbor. Opozoril je na številne pridobitve, ki smo se jim odrekli z opustitvijo nekdanjega družbenega sistema, in jih današnje oblastne strukture ne zmorejo (ali nočejo) zagotoviti. Besedi svoboda in resnica pa sta izgubili svoj plemeniti pomen. 

Občinstvo je zbrano in z zanimanjem spremljalo v mikrofon izrečene besede. 

V vlogi slavnostne govornice smo toplo pozdravili nekdanjo novinarko, dopisnico RTV Slovenija iz italijanske avtonomne pokrajine Furlanija Julijska krajina, Mirjam Muženič. Pobožal nas je novinarsko skrbno pripravljen nagovor in, kljub omenjanju nevarnosti, ki prežijo na nas, optimističen in opogumjajoč skupni vtis povedanega. 

Celotno besedilo njenega nagovora je dosegljivo na naslednji povezavi 

mirjam-muženič-nagovor.pdf

V kulturnem programu po nagovorih so sodelovali učenke in učenci Osnovne šole Ankaran. Za govorne nastope so se učenke pripravljale pod vodstvom mentorice Anje Rudolf, zborček pa je vadil pod vodstvom zborovodje Igorja Smolnika. Poseben pečat slovesnosti  v duhu praznika so dale priljubljene borbene in revolucionarne pesmi v izvedbi moškega kvarteta pod vodstvom Vladislava Korošca.

Strahote vojn v 20. stoletju so se napovedovale že v stoletju pred tem. Priljubljeni primorski pesnik Simon Gregorčič je v združitvi Italije leta 1861 zaznal nevarnost, ki grozi z zahoda, in svojo slutnjo grozot Prve svetovne vojne upesnil v eni svojih najbolj znanih stvaritev: Soči. Predstavila nam jo je osnovnošolka Zala Pahor.

Njena sestra, sedaj že koprska gimnazijka Živa Pahor, je predstavila pesmi Srečka Kosovela Ravnodušje in Naš spev. Avantgardni pesnik, kateremu je ob stoletnici njegove smrti na ravni države posvečeno letošnje leto, je v zgolj dveh letih ustvaril neverjetno množico pesmi. Med njimi imajo posbno mesto tiste, v katerih lahko prepoznamo slutnjo razpada vrednot, ki smo mu sami priče danes – sto let kasneje.

Vse boljši in samozavestnejši pevski zborček Osnovne šole Ankaran se je najprej predstavil s slovensko priredbo v 70. letih prejšnjega stoletja, v času demokratično izvoljne vlade Salvadorja Alendeja, El pueblo unido jamas sara vencido – Enotno ljudstvo ne bo nikoli poraženo  in s partizansko Jutri gremo v napad.

Priljubljene borbene in revolucionarne pesmi iz grl moškega kvarteta pod vodstvom Vladislava Korošca so navdušile zbrano občinstvo. 

V zakladnico otroške in mladinske literature, iz katere lahko črpamo pričevanja o upornosti primorskega ljudstva, tudi najmlajših, v času italijanske okupacije, je veliko prispeval neumorni učitelj, pisatelj, organizator partizankega šolstva France Bevk. Ob mentorskem vodstvu Anje Rudolf sta učenki Nami Gabrijelčič in Anja Ražman pripravili interpretacijo odlomkov iz njegovih del Tonček in Mali upornik.

Otroški pevski zbor je zapel še pesem priljubljenega primorskega kantavtorja Draga Misleja Mefa Svoboda.

Zaključka proslav v organizaciji borčevskih združenj si ni več mogoče predstavljati brez leta 1944 nastale legendarne pesmi skladatelja Rada Simonitija na besedilo Leva Svetka - Zorina, neuradne himne Primorske od morja do Triglava. Prisotni smo se na noge dvignili ob pravem besedilu v himni, tudi po njenem koncu pa se še nismo pričeli razhajati.